Slovenci že od nekdaj radi gojimo uporabne rastline, kot so zelenjava, zelišča in dišavnice. Zaradi možnosti nakupa sadik ali semen v tujini ali prek spleta, predvsem pa zaradi spremenjene klime vse bolj posegamo tudi po eksotičnih rastlinah. Takšnih, o katerih pred leti ali desetletji nismo niti razmišljali, zdaj pa jih lahko gojimo tudi pri nas. Ena takšnih je kurkuma.

Kurkuma (Curcuma longa L.)  je predstavnica družine ingverjevcev (Zingiberaceae). Prihaja iz okolja, kjer so visoka zračna vlaga, visoke temperature zraka in dolg dan. To je v jugovzhodni Aziji (Indija, Indonezija, južna Kitajska …). Trajnica uspeva v tropskem in subtropskem podnebju pri stalni temperaturi med 20 in 30 °C in relativni zračni vlagi nad 70 %. V Aziji jo tako gojijo tudi do 1500 m nadmorske višine. Njena posebnost je tudi visoka zahtevnost za talno vlago, saj zahteva vsaj 1500 mm padavin letno, če tega ni, jo je treba namakati. Njena rastna doba do tehnološke zrelosti je 7 do 10 mesecev, odvisno od sorte. Zato je najbolj razširjena v Aziji, pridelujejo jo tudi v nekaterih delih Afrike, na Karibih in v Ameriki. Indija je gledano v svetovnem merilu največja proizvajalka in porabnica ter izvoznica, saj jo velik delež izvozijo na svetovna tržišča, kar potrjuje njen več kot 60-% delež v svetovni trgovini.

Kurkuma je uporabna v azijskih jedeh, iz nje tudi pridobivajo naravne pigmente in bioaktivne snovi za kozmetično, prehransko, tekstilno in farmacevtsko industrijo. Zato je vse bolj priljubljena tudi izven tradicionalnih območij pridelave. Čeprav slovenska kuhinja te začimbnice ne vključuje v svoje jedi, je globalizacija v kulinariki tudi pri nas povečala povpraševanje po tej rastlinski vrsti. Posušeno in zmleto v prahu dodajamo azijskim jedem, z njo pa lahko popestrimo tudi tradicionalne jedi za lepo barvo, denimo bistro govejo ali kokošjo juho ali za barvanje velikonočnih pirhov). Prav tako pripomore k okusnosti jedi in dviguje zdravilni učinek mnogih mesnih in zelenjavnih jedi. Njena priljubljenost raste tudi zaradi antioksidativnih, protivnetnih, antimikrobnih in antikancerogenih lastnosti, zato jo priporočajo predvsem kot prehranski dodatek za zmanjšanje vnetnih procesov in blaženje okužb. Še posebej je pri nas razširjena kot dodatek v sveže zelenjavno-sadne smutije in nekatere brezalkoholne pijače.

Izziv za pridelovalce

Gojenje kurkume v Sloveniji je vsekakor precejšen izziv. Nekateri pridelovalci že imajo izkušnje s pridelovanjem njenega sorodnika ingverja in odločili so se tudi za poskusno pridelavo kurkume. Njihove izkušnje so zelo vzpodbudne, z njimi sem med nekaterimi strokovnjaki sodeloval tudi sam, nekaj kurkume sem prideloval v loncih in koritu ter pridobival dragocene izkušnje s to manj znano in zanimivo rastlinsko vrsto v svojem rastlinjaku. Cilj pridelave tako pri ingverju kot kurkumi so mladi rizomi. V mladostni razvojni fazi kurkuma še nima čvrste kožice na rizomu, zato ga uporabimo brez lupljenja ali strganja. Skladišči se krajši čas, zato in zaradi visoke vsebnosti hranil ter drugih koristnih snovi je bolje, če ga čim prej porabimo ali predelamo, tako da mlade sveže rizome liofiliziramo ali klasično posušimo.

Kakovosten sadilni material

Najpomembnejši je zdrav in kakovosten sadilni material – kakovostna sadika iz zdravstveno ustreznega rizoma. Takšnih sadik na evropskem trgu še ni dovolj, zato bo potrebno poiskati ustrezen sadilni materiala s certifikatom (npr. za ekološki sadilni material) pri usposobljenih gojiteljih sadik. Odsvetujem uporabo kupljenih svežih rizomov kurkume za ljudsko prehrano, ker niso preverjeni kot sadilni material in skoraj zagotovo niso brez bolezni in niti brez kakšne karantenske bakterije, kot je Ralstonia pseudosolanacearum, ki v svetu in Evropi že ogroža pridelavo ingverja in kurkume ter tudi drugih rastlinskih vrst iz družine Solanaceae (npr. krompir, paradižnik, jajčevec …). To pomeni, da bi z bakterijo, ki bi jo vnesli v vrt s kurkumo ali z ingverjem, ogrozili tudi zgoraj omenjene zelenjadnice, ki pa so za nas bistveno bolj pomembne. Pridelovalci smo zato lani za sajenje izbrali zdrav sadilni material, sadike kurkume z ekološkim certifikatom in s potnim listom. Dobro ukoreninjene sadike s tremi razvitimi listi smo posadili v dobro ogret rastlinjak.

Sajenje v topla tla

Kurkumo sadimo pozno spomladi, ko se tla dovolj segrejejo. Za osrednjo Slovenijo to pomeni med marcem in majem, najpogosteje od aprila dalje, odvisno od ogretosti tal in zraka. Temperatura tal mora biti najmanj 18–20 °C. Tudi za optimalno kalitev in rast rizomov kurkuma potrebuje temperaturo tal med 20 in 30 °C. Čeprav je tudi temperatura zraka pomembna, je za razvoj rizomov ključna toplota tal. Dovolj ogreta tla vplivajo na sposobnost kalitve rizoma in dobro nadaljnjo rast mlade rastline, ki tako oblikuje močen koreninski sistem, ki bo ključen za razvoj novih rizomov konec poletja. Tla pred sajenjem sadik ali rizomov lahko spomladi dodatno ogrevamo s polaganjem prozorne folije nekaj tednov pred predvidenim sajenjem ali vse od predsetvene priprave do časa sajenja. S tem hkrati vzpodbudimo vznikanje plevelnih rastlin, ki jih nato uničimo s tako imenovanim postopkom »slepe setve«. Površino plitvo prekopljemo in mehansko uničimo vznikle in kurkumi konkurenčne plevelne rastline. To je primeren način za rastlinjak in tudi za pridelavo na prostem. Črna folija za ogrevanje tal ni ustrezna, ker ne prepušča valovnih dolžin svetlobe, ki bi tla ogrevala v globino. 

Globina in razdalja sajenja

Najprej naredimo grebene, visoke vsaj 15 cm, na grebenu naredimo plitve sadilne jarke, globoke od 5 do 10 cm. Vanje polagamo rizome ali sadimo sadike kurkume s koreninsko grudo. Če sadimo sadike, prilagodimo globino sajenja velikosti sadilnega lončka, v katerem je bila vzgojena sadika. Optimalna razdalja med rastlinami je od 40 do 50 cm v vrsti in med vrstami od 40 do 60 cm, odvisno od razpoložljivosti prostora na gredi, grebenu ali celotnem rastlinjaku. Ustrezna razdalja sajenja kurkumi omogoča ustrezno zračenje in prostor ter preprečuje pojav in tveganje za bolezni in škodljivce.

Talna in zračna vlaga

Kurkuma ima rada visoko vlago v zraku in stalno vlažna tla, zato jo je treba namakati. Za vzdrževanje stalne in visoke  relativne zračne vlage priporočamo uporabo mikrorazpršilcev, ki povečujejo vlažnost zraka. Vlažnost zraka naj bo nad 70 %, optimalno okoli 80 %, kar je zelo visoka vlažnost, ki je mnoge do sedaj poznane zelenjadnice v rastlinjakih ne bi prenesle. Namakamo s kapljičnim namakalnim sistemom vsaj dvakrat dnevno, zjutraj (med 6. in 8. uro) in po potrebi pozno popoldan in proti večeru. Tla naj bodo ves čas vlažna, a voda na tleh ne sme zastajati. Vlago v tleh in v zraku je priporočljivo spremljati s senzorji; idealna vlažnost tal je med 60 in 70 %, zraka pa med 70 in 80 %. Rastlinjak redno zračimo, da se ne pregreje. Močen prepih izsušuje vlago, kar ni primerno za rastline.

Izkopavamo postopno

Rastna doba kurkume do tehnološke zrelosti je 6 do 10 mesecev, odvisno od sorte in tudi vremenskih razmer, še posebej, če jo pridelujemo na prostem. Oktobra ali novembra, ko temperature padejo pod 10 do 15 °C in rastlinjaka ne ogrevamo, začnemo izkopavati prve rizome. Najprej poskusno, in če so rizomi oblikovani, jih izkopavamo postopno. Ker je pred vrati zima in konec pridelave, brez težav pustimo rastline v zemlji. Rizome izkopavamo s prekopalnimi vilami ali z lopato. Glavni rizom kurkume raste v globino, medtem ko stranski rastejo precej bolj v vodoravni smeri. Takoj po izkopu jih operemo pod tekočo vodo z nežnim curkom, osušimo in shranimo v papirnatih vrečkah pri temperaturi nad 15 °C. Mladi rizomi so brez izrazite in čvrste zaščitne kožice, čvrsta kožica se pri nas ne bo oblikovala, ker bomo zaradi kratkega dne in prenizkih temperatur kurkumo prej že pospravili.